Četrtina odraslih prebivalcev Slovenije je komaj pismenih

Slaba pismenost svetovnega prebivalstva (tudi Slovenk in Slovencev) je dandanes skrb vzbujajoča. 8. septembra vsako leto obeležujemo mednarodni dan pismenosti, zato je prav, da temu dnevu posvetimo tudi današnji članek.

Kaj je pismenost?

Izraz pismenost označuje posameznikovo sposobnost branja, pisanja ter razumevanja vsakdanjih sporočil.

Število posameznikov, ki so polpismeni ali nepismeni, je dandanes v razvitem delu sveta še vedno velik problem. Biti pismen ni več status prestiža, ne pomeni več biti privilegiran in izobražen, saj je že nujno za posameznikov družbeni obstoj.

poznamo več vrst pismenosti. Te so:

• Osnovna pismenost (poznam črke in znam zapisati svoje ime)
• Funkcionalna pismenost (znam pisati in brati. Ti sposobnosti znam uporabiti v vsakdanjem življenju – recimo prebrati telefonsko številko določene osebe iz telefonskega imenika)
• Matematična pismenost (poznam številke in znam izvesti osnovne matematične operacije – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje)
• Računalniška pismenost (sposoben sem uporabljati računalnik in poznam osnovne računalniške tehnologije)
• Kulturna pismenost (poznam osnovno kulturo okolja, v katerega sem vključen)

Pismenost v Sloveniji

V mednarodni OECD raziskavi iz leta 2016, kjer so testirali odraslo prebivalstvo, staro med 16 in 65 let, se je Slovenija v primerjavi z drugimi razvitimi državami na vseh treh opazovanih področjih odrezala zelo slabo. Tako v besedilnih spretnostih in matematičnih spretnostih kot tudi zmožnostih reševanja problemov in kompetentnem odzivanju v digitalnem okolju smo dosegli podpovprečne rezultate. Ti kažejo, da vsak četrti odrasli Slovenec premore zelo slabe matematične, besedilne in digitalne spretnosti.

Poleg Slovenije je sodelovalo še 32 razvitih držav, med njimi 20 evropskih držav in pridružene članice – ZDA, Japonska, Singapur, Kanada, Južna Koreja, Izrael, Indonezija in nekaj ostalih.

Besedilne spretnosti so naša najšibkejša točka

Slovenija se je najslabše odrezala na področju zmožnosti branja, razumevanja in dela z besedili. Na najvišjo raven, ki označuje visoko spretnost pri branju, razumevanju ter sintetiziranju daljših in kompleksnih besedil, se je v Sloveniji uvrstilo zgolj 5,6% anketirancev. V drugih sodelujočih državah je bilo povprečje skoraj dvakrat višje – 10,6%.

Na tretjo raven se je pri nas uvrstilo 31,2% odraslih, v drugih državah pa v povprečju 35,4%. Morda najbolj zaskrbljujoč podatek je, da je prvo raven v Sloveniji dosegla dobra četrtina anketirancev (v državah OECD v povprečju 18,9%). Pod prvo raven se je prav tako uvrstilo kar 25,8% anketirancev (v drugih državah 22,7%). Na področju besedilne pismenosti smo od 500 točk dosegli 256 točk – 14 točk manj od OECD povprečja.

Nekoliko bolje, a še vedno podpovprečno, smo se odrezali na področju numeričnih ter matematičnih spretnosti. Na najvišjo raven se je v Sloveniji uvrstilo 8,6% odraslih (OECD povprečje je znašalo 11,3%) Na tretjo raven se je v Sloveniji uvrstilo 30,8% anketirancev (v državah OECD v povprečju 31,8%). V matematični spretnosti smo skupaj dosegli 258 točk ali 6 točk manj od povprečja.

Eden od petih odraslih nima niti osnovnih digitalnih spretnosti, kar pri Recosi skušamo izboljšati

Na področju reševanja problemov v »tehnološko bogatem okolju«, kot se glasi prevod slovenskih strokovnjakov, po podatkih raziskave v Sloveniji kar 18,4% odraslih nima niti osnovnih digitalnih spretnosti. V državah OECD je takih ljudi povprečno 14,6%.

Na prvo, osnovno raven ali pod njo se je skupaj uvrstilo 49,2% vprašanih prebivalcev Slovenije. V OECD je odstotek znašal 42,9%. Na prvo raven so se uvrstili tisti, ki so znali uporabljati široko dostopne aplikacije, kot so e-sporočila ali spletni iskalniki ter znali reševati probleme, ki so zahtevali le nekaj klikov. 6,3% vprašanih je tudi te teste reševalo le na papirju, saj računalnika ne uporabljajo.

Ugotovitve raziskave

V velikem, reprezentativnem vzorcu, ki je ustrezal sestavi prebivalstva po spolu, starosti, izobrazbi in drugih pomembnih dejavnikih, je sodelovalo 200 tisoč ljudi. V Sloveniji je v anketi sodelovalo 5332 ljudi, izvedene pa so bile leta 2014. Ankete so anketarji opravljali tudi na domovih anketirancev, raziskavo je pri nas vodil Andragoški center Slovenije. Sodelovali sta tudi ljubljanska univerza in Statistični urad RS.

Z anketami so pridobili tudi številne podatke o uporabi omenjenih spretnosti na delovnem mestu, o sodelovanju v izobraževanju in usposabljanju odraslih, jezikovnem in socialnem ozadju respondentov, vključenosti v trg dela… med drugim bi naj raziskava ugotovila, ali imajo osebe z boljšimi spretnostmi boljšo službo in boljše življenje.

Rezultati mednarodne raziskave PIAAC 2016 (Programme for the International Assesment of Adult Competencies) naj bi sodelujočim državam omogočili, da dobijo vpogled v tiste spretnosti oziroma kompetence prebivalstva, ki so nujno potrebne za delovanje sodobnih, visokotehnoloških gospodarskih in družbenih sistemov. Ker izobraževanju odraslih Slovenija kljub nenehnim opozorilom strokovnjakov že desetletja ne namenja zadostne pozornosti, rezultati niso zelo presenetljivi. Leta 1998 se je v podobni, a manj ambiciozni mednarodni raziskavi pismenosti odraslih Slovenija namreč uvrstila na sam rep.

Tudi pri Recosi si prizadevamo k izboljšanju rezultatov glede računalniške pismenosti, saj ponujamo vrhunsko obnovljeno računalniško opremo po ugodnih cenah.

VAŠ RECOSI

Oglejte si naš nabor akcijskih izdelkov: LINK